George Boole

George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.

Pomembna so predvsem njegova dela na področju matematične logike, ki tvori temelje matematike kot tudi informatike. Logiko, s katero so špekulirali tedanji filozofi, je s pomočjo matematike očistil in iz nje razvil povsem novo matematično področje. Znan je predvsem po delu ''The Laws of Thought'', 1854 (''Zakoni mišljenja''), ki vsebuje Boolovo algebro.

= Življenje =

Boole se je rodil 2. novembra 1815 v Lincolnu v Angliji in bil krščen dan po svojem rojstvu kot slaboten otrok. Sčasoma pa je postal močan, zdrav in pameten. Bil je prvi otrok očeta Johna Boola in matere Mary Ann Joyce. Oče je bil po poklicu čevljar in tako predstavnik najrevnejšega sloja. Kasneje je dobil še sestro Mary Ann in dva brata, Charlesa in Williama. George je z dvema letoma začel hoditi v šolo za otroke trgovcev. Zaradi pomanjkanja denarja je moral George obiskovati ljudske šole, v katerih so poleg katekizma otroke večinoma učili le še ponižnosti in poslušnosti. Da bi si omogočil lepšo prihodnost, se je George na vsak način hotel naučiti klasičnih jezikov. Očetov prijatelj, lastnik knjigarne, mu je pomagal pri osnovah latinske slovnice. Naprej si je moral George pot utirati sam. Ko je do dobra osvojil znanje latinščine, se je sam začel učiti še grško. Pri komaj dvanajstih letih mu je v angleščino uspelo prepesniti eno od Horacijevih ''Od''. Prevod je bil očetu tako všeč, da ga je takoj objavil v krajevnem časopisu. Njegova nadarjenost je bila tako velika, da številni krajevni profesorji niso mogli verjeti dejstvu, da lahko otrok s samo dvanajstimi leti piše s tako globino. Zato je bil prevod deležen številnih kritik.

V tem času je Boole obiskoval trgovsko akademijo v Lincolnu, ki pa mu ni omogočala takšne izobrazbe, kot si jo je sam želel. Bila pa je največ, kar so mu lahko starši s svojim finančnim stanjem omogočili. Sam se je naučil tudi nemščine in francoščine. S šestnajstim letom se je George zaposlil kot pomožni učitelj na dveh osnovnih šolah v Doncastru in tako finančno pripomogel družini, v kateri je predstavljal edini vir denarja, saj je očetov posel propadel. Še zmeraj je obdržal zanimanje za jezike, hkrati pa se je začel resno ukvarjati z matematiko. Nekaj časa je sodeloval tudi v krajevnem inštitutu za mehaniko. Noben od naštetih poklicev pa ni bil dobičkonosen, zato se je, kljub temu da je imel le devetnajst let, odločil odpreti zasebno šolo v Lincolnu in začeti poučevati. Po smrti Roberta Hola, voditelja akademije v Waddingtonu, je bil George pozvan, da prevzame vodstvo nad akademijo, od koder se je leta 1840 vrnil v Lincoln, kjer je vodil internatsko šolo.

Boole je v tem času preučeval dela takrat že priznanih matematikov in delal zapiske, ki so kasneje predstavljale osnovo njegovih prvih matematičnih del. Velik vpliv na Georgea je imel urednik matematičnega časopisa na Cambridgeu. Ta je Georgea spodbudil, da je začel preučevati algebro in objavljati svoje članke v omenjenem časopisu.

Leta 1849 je dobil mesto profesorja matematike na Queen's Collegeu na Irskem. Pri štiridesetih letih se je poročil z nečakinjo profesorja grščine na Queen's Collegeu, Mary Everest, ki je postala njegova zvesta učenka in življenjska sopotnica. Z Mary je imel pet otrok. Boole se je pozimi leta 1864 hudo prehladil, ko je po hudem dežju prehodil pet kilometrov dolgo razdaljo od doma do univerze. Mary je menila, da bo v izvoru bolezni našla zdravilo, zato ga je položila v posteljo in ga polivala z vodo. Prehlad je prerasel v pljučnico, zaradi katere je 8. decembra 1864 tudi umrl. Pokopan je bil v Blackrocku, poleg cerkve, v kateri se nahaja tudi spominska plošča. V Wikipediji